1. Morda Gospod ne pokliče me
na morje in vrh goré.
Morda ne pošlje me daleč stran,
da tam se bojujem zanj.
A ko me pokliče, naj se podam
na pot, ki je ne poznam,
v odgovor roko mu svojo dam:
”Odšel bom tja, kamor želiš”.
Odšel bom tja, kamor želiš, Gospod,
čez vse gore in ocean.
Govoril bom to, kar želis, Gospod,
postal bom to, kar ti želiš.
2. Morda so daned ljudje ne kje,
ki so izgubili se
in če lfubeče jih spodbudim,
jim vero spet obudim.
Čeprav bo naporna in dolga pot,
če vodil me boš, Gospod,
moj glas odmeval bo prav povsod:
”Govoril bom to, kar żeliš”
Odšel bom tja, kamor želiš, Gospod,
čez vse gore in ocean.
Govoril bom to, kar želis, Gospod,
postal bom to, kar ti želiš.
3. Na širnih poljih sveta ne kje,
kjer on potrebuje me,
bom služail zvesto do konca dni,
saj to moj Gospod želi.
Zaupam mu, saj dobro me pozna
in vem, da me rad ima.
Sledil mu vedno bom iz srca:
”Postal bom to, kar ti żeliš.”
Odšel bom tja, kamor želiš, Gospod,
čez vse gore in ocean.
Govoril bom to, kar želis, Gospod,
postal bom to, kar ti želiš.
Besedilo: Mary Brown, 1856–1918
Glasba: Carrie E. Rounsefell, 1861–1930