1. O, moj Oče, k tebi kličem,
vem, v nebesih je tvoj dom.
Kdaj lahko se k tebi vrnem,
da obraz tvoj videl bom?
Ali v tvojem svetem domu
je moj duh nekoč živel?
Ali v prvem si otroštvu
nad menoj v nebesih bdel?
2. Tvoj namen je veličasten:
davno sem poslal si me
in prekril si mi spomine
na nekdanje bivanje.
A da tujec sem na Zemlji,
še tih glas mi šepeta.
Slutim, da pripotoval sem
iz nebeškega sveta.
3. Da si moj nebeški Oče,
me tvoj duh je tu učil.
Zdaj to vem, ker evangelij
si na Zemlji obnovil.
Je moj Oče sam v nebesih?
Ne, to se napačno zdi.
“Tudi moja Mati z njim je,”
misel večna pravi mi.
4. Ko se zame bo končalo
to življenje zemeljsko,
Oče, Mati, se v nebeških
si na Zemlji obnovil.
Ko izpolnil bom vse,
kar sta me poslala, naj storim,
prosim, sprejmita me k sebi,
z vama naj takrat živim.
Besedilo: Eliza R. Snow, 1804–1887
Glasba: James McGranahan, 1840–1907